Leta 2013 smo razvili lastno metodologijo 3D prikaza materialov, ki temelji na analizi realnih in med seboj različnih vzorcev lesa ter njihovem digitalnem prenosu v 3D prostor. Študija je izhajala iz primerjave dejanskih površin in njihovega vizualnega ter materialnega obnašanja v prostoru.
Na podlagi teh analiz smo razvili digitalni pristop, ki ne posnema zgolj videza materiala, temveč njegovo plastno strukturo, globino in berljivost. Metoda SUPER SURFACE se bistveno razlikuje od klasičnih postopkov, ki se uporabljajo v standardnem 3D fotorealističnem prikazu.
V digitalnem smislu površine gradimo v več ločenih plasteh (6–15 slojev), združenih v enotno Super Surface strukturo. Takšen način plastenja omogoča:
-
čiste in jasno ločene detajle,
-
natančno definirane robove,
-
jasne in kontrolirane odseve,
-
stabilno in berljivo vizualno strukturo površine.
Metoda SUPER SURFACE se uspešno uporablja na različnih materialih, vendar je razlika najbolj izrazita pri lesenih površinah, ki sodijo med najzahtevnejše materiale za 3D prikaz. Zaradi naravne neenakomernosti, smeri vlaken in variacij v strukturi les zahteva poseben pristop in višjo stopnjo natančnosti.
Vsaka 3D površina je samostojna zgodba – unikatna, prvinska in navdihnjena z naravo. SUPER SURFACE temelji na razumevanju materiala, ne na posnemanju učinka.
Razvoj in študijo plastenja v 3D smo predstavili na predhodno modeliranem izdelku proizvajalca notranjih vrat Lip Bled, kjer smo tehnologijo prikazali v treh različicah površine Hrast grča, umeščenih v realen ambient.
